Priznam. Grešim. Čeprav bi kot vsaka ženska rada zgledala čim bolje, delam tudi napake, ki zagotovo ne pripomorejo k boljšemu videzu.

SPANEC

Pravijo, da je za lepoto pomemben spanec. Tako mirnega, kot sem ga imela, preden sem postala mati, ne bom imela nikoli več. Na spanec torej ne morem več računati. Tudi če pustimo materinsko dejstvo ob strani, se nikakor ne spravim v posteljo pred polnočjo. Nekateri pravijo, da je pravi spanec tisti, ki je pred polnočjo. No, tega spanca sploh ne poznam. Torej ne samo, da seštevam ure spanca, zdaj naj bi še ujela ure ob pravem času. Težko. Prav zvečer je še toliko stvari za narediti, odgovoriti, razmisliti…Tudi moje delo je že leta predvsem večerno. Oddaje in prireditve se redko dogajajo zjutraj. In preden adrenalin popusti, je ura hitro 1 zjutraj. Seveda…zjutraj pa podočnjaki do tal! Spanec torej ni na moji strani, kar zadeva lepoto. Oziroma recimo raje, da je tukaj še kar nekaj rezerve. 

PREHRANA

Glede na to, da vseeno nekako zgledam za med ljudi, pa verjetno kaj vendarle počnem prav. Jem precej pogosto. Ne stradam svojega želodca v nedogled, ker pač 'ni časa', ampak pazim, da energija nikoli ne pade pod tisti minimum, ko ti kruli po želodcu in se ti kar megli pred očmi. To ne pomeni, da nenehno nekaj glodam, takšne in drugačne sadežke, proteinske ploščice, stiropor ploščice (to so tiste 'riževe')…Torej: obvezni liki so zajtrk okoli 10ih, kosilo okoli 13ih-14ih, večerja okoli 19-21. Vmes pa nemara res kakšen hiter priboljšek, vendar če omenjene tri obroke dobro zastaviš, vmes niti ni potrebno kaj prigrizovat. Zajtrk pride po jutranji kavici z mlekom. Kavica na prazen želodec, še eno prekršeno pravilo, ampak temu se ne odpovem! Zajtrk običajno pomeni vsaj malo mesa (salame), vsaj malo kruha in vsaj 1 jajce. Pa kakšen kos paprike, vložene kumare ali narezan paradižnik. Tako nekako. Če ne bi v vsem tem bilo vsaj malo kruha, bi mi krulilo že pred poldnevom. Če ne bi bilo jajca, prav tako. Nekateri glodajo kos paprike s humusnim namazom, češ bognedaj ogljikovi hidrati. To je ekstremizem in to bi me pokopalo!

Kosilo mora biti obvezno sestavljeno iz juhe, mesa in krompirja (lahko je tudi riž ali testenine), omake in solate. Če ni enega od teh elementov, je že precej hudo. Je pa res, da imam hitro dovolj. Ko pojem juho, malo krompirja in mesa ter solate, je želodec že poln. To je super, saj iz ene porcije dobim dve! Če jem v restavraciji, prav brez sramu zapakiram za domov in se pogreje zvečer. Torej, tukaj je že en trik, en obrok razdeliš na dva! To je super s kaloričnega vidika, pa tudi iz gospodinjskega. Zvečer ni treba ponovno ustvarjati. 'Ježešna, pa menda ja ne pogrevaš tudi krompirja?!' me pogosto kdo vpraša. Tudi! Vzgojena sem sicer bila po 'slovensko', torej v družbi, kjer je pogrevanje krompirja veliko večji greh kot pogrevanje spora. Ampak vandrajoč po svetu sem spoznala, da smo Slovenci v tem precej edinstveni in da ni še nihče umrl zato, ker je pojedel pogret pire. 

Pogreta polovica ali tretjina kosila je torej varianta možne večerje.

ČEVAPČIČI

Druga varianta je skok po čevapčiče v lepinji v naboljšo čevapdžinico v Ljubljani Das ist Valter na Njegoševi (ob nekdanji Drugi pomoči). V hudi skušnjavi po slasti čevapčiča vedno najdem 'partner in crime', da grešiva skupaj. To je lahko kdor koli, samo da je pri roki in pripravljen na nenapovedan vnos kajmak kalorij. V dvoje je lepše. Včasih grem kar po imeniku...ni hudič, da nekoga ne najdem! Ko začutim, da moje telo potrebuje čevapčič, ga ni na svetu, ki bi me ustavil. Res pa je, da imam po tretjem čevapčiču dovolj. Ko mi neha kruliti in ko možgani dobijo svojo dozo serotinina, okistocina in bogvečesaše, je dovolj. Zadnja stvar, ki si jo želim je, da bi me v vampu tiščalo od prenažiranja. Torej...trije čevapčiči, malo kajmaka, malo lepinje, malo šopske in indulgenca je popolna! Zakaj bi moral vsak pojesti svojo lepinjo in svojo porcijo čevapčičev ob 21ih? Nima smisla! Zakaj bi se človek čevapčičem v celoti odrekel? Tu je še manj smisla! Zmernost se mi zdi top zadeva!

ODSTANJEVANJE LIČIL

Verjetno kršim še marsikatero lepotno pravilo, zagotovo pa nikoli ne kršim tega, da je treba pred spanjem očistiti obraz. Odstranim vse, kar sem si čez dan narisala. V nulo! Z leti se mi da sicer vse manj ličiti, tako da zadnje čase zvečer pravzaprav ni kaj odstraniti. A če je bil v igri družabni večer kakšen dogodek ali oddaja, ne glede na to, kdaj in kako utrujena pridem domov, tisto vatico z zadnjimi močmi pomočim v čistilo za obraz, obraz namažem s kremo in se odplazim spat. 

Toliko o lepoti zaenkrat, nadaljevanje sledi v prihodnjih zapisih.